Veltījums skukai.


SKUKA

Strashnei, chem gore, eta skuka.
Gde ty, poslednii tern venca,
Osvobozhdayushaya muka
Davno zhelannogo konca?

S ee bessmyslennym muchen'em,
S ee tomitel'noi igroi,
Nevynosimym oskorblen'em
Vsya zhizn' mne kazhetsya poroi.

Hochu prostit' ee, no znayu,
Urodstva zhizni ne proshu,
I gorech' slez moih glotayu
I umirayu, i molchu.

D.S. Merezhkovskii. Sobranie sochinenii v 4-h t.
Biblioteka "Ogonek".
Moskva: Pravda, 1990.